Čezmejni pohodniški in izletniški cilji

Iz Železne Kaple se lahko podate tudi na pohod ali izlet v sosednjo Slovenijo. 

Opozarjamo:  Na čezmejnih pohodih s seboj nosite potni list oz. osebno izkaznico.

Iz Železne Kaple do Logarske doline na slovenski strani vodi panoramska cesta čez mejni prehod Pavličevo sedlo (1339 m). Kmalu po prehodu meje se začnete spuščati v zavarovano in pohodniško območje Logarske doline. Ta naravni biser je ena najlepših ledeniških dolin v Evropi. Med mogočnimi dvatisočaki skriva travnike in pašnike, lesene riže za spravilo lesa, slikovite slapove in izvir reke Savinje. Za zeleno kuliso bukovih gozdov odmeva bučanje slapa Rinka.

Opozorilo:  Na mejnem prehodu Pavličevo sedlo je zimska zapora. Cesta je odprta od 2. aprila do 3. novembra.

Naslednji mejni prehod v naši občini je Jezerski vrh na nadmorski višini 1216 m, ki je prevozen skozi vse leto. Preko prelaza vodi prijetna a strma panoramska cesta, s katere se ponuja čudovit razgled. Naklon cestišča znaša tudi do 12 %.

Cesta z Jezerskega vrha se spusti proti Sloveniji in pred vami se kmalu odpre pogled na kraj Jezersko (900 m). Ob vznožju Kamniško-Savinjskih Alp je izredno lepo jezero, ki se napaja iz podzemnih izvirov okoliških gora. Zaradi različnih tipov mokrišč ima območje tudi velik geomorfološki pomen.

Izhodišče poti čez mejni prehod Olševa je pri cerkvi Svetega Lenarta, od koder sledite označeni poti št. 611 vse do mejnega prehoda na sedlu Svetega Duha (1466 m). Pot nadaljujete po hribu navzdol do cerkve Svetega  Duha (1232 m).

Od cerkve se vzpnete mimo kmetije Rogar in nazaj do mejnega prehoda. Na slovenski strani lahko zavijete do Potočnikove jame in nato čez varovano planinsko pot na vrh Olševe (1900 m).

Vzdolž državne meje med sedlom Svetega Duha in mejnim prehodom vodi tudi planinska pot št. 652. Od tam je mogoče priti do Potočnikove jame ali ostati na poti  652 in se povzpeti do naravnih oken.

Društvo Coppla Kaša je bilo ustanovljeno leta 1996 na pobudo kapelških gorskih kmetov in kmetic, ki so se na goratem območju soočali z vedno slabšimi prihodki.

Društvo se ukvarja s trženjem izdelkov partnerskih kmetij. Poskusite njihovo slivovo žganje, likerje, pršut, salame, med, marmelade in suho sadje. Ponujajo tudi zeliščne kreme in eterična olja, izdelke iz ovčje volne in še veliko drugega. Čezmejno sodelovanje s slovenskimi kmeti iz občin Jezersko in Solčava je omogočilo uresničitev zamisli o čezmejni planinski poti, pri kateri gre za štiri do pet dnevno krožno pot, ki vodi od kmetije do kmetije.

Kmetje zgoraj naštete izdelke prodajajo tudi v lastnih trgovinicah na kmetijah. Na poti najdete različne možnosti prenočitve, ponudbo počitnic na kmetiji, postojanke za malico in manjše okrepčevalnice. Na poti obiskovalcu poskušamo prikazati tudi zgodovino in razvoj kmečkega življenja in tradicionalnega gospodarjenja. V Železni Kapli namreč še danes približno polovica prebivalstva živi na podeželju, izven krajevnega središča.

Za to območje so značilne osamljene kmetije v obliki celkov. Kmetijstvo na celkih je že od nekdaj samozadostno. To pomeni, da se na kmetiji pridela vse potrebno za življenje. O takšnem gospodarjenju pričajo ohranjena skladišča za žito ali t. i. kašče, lope za sušenje, kovačije, mlini, žage in male hidroelektrarne, ki so v večji meri ohranjene še danes. Danes samozadostnost kmetij omogoča tudi sodobna tehnologija, kot so solarne naprave, ogrevalni sistemi na sekance idr. Ob planinski poti po slovenskem in avstrijskem ozemlju si lahko te sodobne dosežke gorskih kmetij tudi ogledate.